Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V svetu, kjer evropski vrh že desetletja krojijo isti nogometni velikani, je letošnji preboj Bodø/Glimta med najboljših šestnajst klubov v ligi prvakov pravi športni unikum. Neustrašna norveška zasedba s svojo predrzno igro in relativno skromnim proračunom ne le meša štrene najboljšim, temveč piše eno najbolj navdihujočih nogometnih pravljic zadnjih let.
Ob pogledu na udeležence osmine finala lige prvakov tudi letos ne manjkajo velikani, kot so Real Madrid, Liverpool, Barcelona, Bayern München, Paris Saint-Germain, Manchester City… Pravzaprav je seznam klubov, ki se borijo za najprestižnejšo evropsko lovoriko precej podoben že vsaj zadnji dve desetletji, zato je še toliko bolj nenavadno, ko se v njihovi družbi znajde zasedba, za katero še pred nekaj leti bržkone niso slišali niti največji nogometni poznavalci.
V mislih imamo seveda najprijetnejše presenečenje letošnjega elitnega klubskega tekmovanja – norveško zasedbo s skrajnega severa Evrope, Bodø/Glimt.
Od vojaškega operativnega štaba do evropske prestolnice kulture
Zgodba o nogometnem klubu je podobno neobičajna, kot kraj iz katerega prihaja. Mesto Bodø je del okrožja Nordland in se nahaja tik nad severnim tečajnikom, več kot 1000 kilometrov stran od Osla. S približno 50.000 prebivalci je drugo največje mesto na severu Norveške, pohvali pa se lahko tudi z lastnim letališčem.
Kraj, ki v najkrajših dneh v letu prejme manj kot uro sončne svetlobe, je bil sicer nekoč poznan predvsem zaradi močne prisotnosti vojske. Dandanes živi na račun pomorske industrije, obenem pa velja za enega od pionirjev na področju zelenega vodika, prav tako pa je tudi pomembno prometno vozlišče v severnem predelu Norveške, saj se tam stikajo cestni, železniški in ladijski promet. Kulturno bolj ozaveščeni bodo mesto prepoznali tudi kot evropsko prestolnico kulture leta 2024, naziv, ki ga je Bodø lani predal Novi Gorici in Gorici.
Kruta preteklost, veličastna sedanjost
Nič manj slikovita od mesta ni niti zgodba nogometnega kluba Bodø/Glimt, ki je bil ustanovljen leta 1916. Ne zgolj slikovita, tudi kruta in nepravična, saj klubi 120 kilometrov znotraj arktičnega kroga vse do leta 1963 niso smeli nastopati v norveškem pokalu.
Na igrišču in zunaj njega so ljudje s severa države nekoč veljali za manjvredne, njihovi običaji in narečje pa so bili na domnevno bolj prefinjenem jugu nezaželeni. Napredovanje v najvišji nogometni rang tekmovanja so ekipam s severa dovolili šele leta 1972, sprva pod pogojem, da se udeležijo dodatnih kvalifikacij.
Toda že leta 1975 je Bodø/Glimt, medtem ko je v drugi ligi trkal na vrata prve, odpotoval v Oslo in senzacionalno premagal Vard v finalu norveškega pokala. To je bila sploh prva od šestih lovorik v zgodovini kluba. Uspeh je nato ponovil leta 1993, najlepše zgodbe pa začel pisati v tem desetletju, ko se je klub po letih seljenja iz prve v drugo ligo in nazaj razveselil kar štirih naslovov državnega prvaka (2020, 2021, 2023, 2024).
Navdih poiskali tudi pri Jürgenu Kloppu in Liverpoolu
Za razliko od številnih klubov Bodø/Glimt do uspehov ni prišel zaradi visokih denarnih vložkov bogatih mecenov. Njegova rast je precej bolj naravna in premišljena ter nosi močan podpis Kjetila Knutsena, ki je leta 2018 iz pomočnika napredoval v glavnega trenerja in ekipo v treh letih popeljal od pretendenta za izpad v nižji rang tekmovanja do prvega naslova norveškega prvaka.
Nogomet, ki ga Bodø/Glimt igra pod 57-letnikom, temelji na posesti in hitri ter napadalni igri, pri čemer Knutsen odkrito priznava, da se zgleduje tudi po legendarnem norveškem trenerju Nilsu Arneju Eggnomu. Oba sta namreč zagovornika sistema 4-3-3.
“To je pot, ki smo si jo izbrali. Zahteva trdo treniranje in visoko intenziteto,” je svoj slog nekoč opisal Knutsen, ki ga mnogi radi primerjajo kar z nemškim trenerjem Jürgenom Kloppom. “Naš način navdihujejo številni, vključno Klopp in Liverpool, po katerih se skušamo v marsičem zgledovati,” je še pripomnil.
X-faktor, umetna inteligenca in metode vojaškega pilota
A pristop Knutsena in sodelavcev do nogometne igre se v številnih pogledih tudi močno razlikuje od utečenih smernic. Začne se že pri iskanju novih okepitev. “Vsak igralec, s katerim podpišemo, ima X-faktor,” je že leta 2022 za The Athletic dejal nekdanji pomočnik, Morten Kalvenes. “Torej, ali ima igralec tiste specifične lastnosti, ki jih iščemo, da lahko okoli njega gradimo, in zanj najdemo mesto v ekipi, kjer ga lahko resnično uporabimo.”
Pri tem se odkrito zanašajo na umetno inteligenco. Za pomoč pri prepoznavanju talentov uporabljajo lastno podatkovno platformo “Fokus”, ki išče igralce, ki ustrezajo njihovemu specifičnemu sistemu.
Velik poudarek v klubu dajejo tudi mentalni pripravi, za katero je zadolžen Bjorn Mannsverk. Nekdanji bojni vojaški pilot, ki ima za sabo številne misije v Afganistanu in Libiji, se je klubu pridružil leta 2017 in v trenažni proces vpeljal številne novitete. Moštvo tako nima enega kapetana, temveč si nogometaši zadolžitve, ki jih prinaša kapetanski trak, izmenjujejo. Edinstven je tudi t.i. koncept “obroča”, ko se igralci po prejetem golu zberejo v krogu in se pogovorijo o tem, kaj je šlo narobe.
“Pri pilotiranju je zelo pomembno, da si iskren, ko napraviš napako. Ni treba s prstom kazati na krivca, temveč je potrebno razumeti, da se moraš iz napake nekaj naučiti. Ko letiš, lahko napraviš napako in preživiš, a že naslednjič se to lahko ponovi in se ubiješ. Prav zato je zelo pomembno deliti napake in se jih ne ustrašiti,” je v pogovoru za Sky Sports svojo filozofijo razlagal Mannsverk.
Nogometni velikani padajo kot za stavo
Nevsakdanji prijemi sadov niso obrodili le na domačih, temveč tudi evropskih zelenicah. V sezoni 2021/22 se je klub prvič uvrstil v konferenčno ligo in v skupinskem delu šokiral Romo pod vodstvom Joseja Mourinha. Doma jo je premagal s kar 6:1 in ji zadal najtežji evropski poraz po letu 2015, ko so Rimljani v ligi prvakov z identičnim izidom premoč priznali Barceloni.
V omenjeni sezoni se je norveški predstavnik v tretjerazrednem evropskem tekmovanju prebil vse do četrtfinala, kjer so ga s skupnim izidom 5:2 izločili prav Rimljani, ki so nato tudi osvojili tekmovanje.
Še stopničko višje so nogometaši Kjetila Knutsena stopili v lanski sezoni v ligi Evropa, ko jim je sapa pošla šele v polfinalu. Na poti do tja so v ligaškem delu med drugim premagali Porto in Bešiktaš, v izločilnih bojih pa Twente, Olympiacos in Lazio, znova pa klonili proti kasnejšemu zmagovalcu, Tottenhamu, ki je bil boljši s 3:1 in 2:0.
A največji podvig, ki je odprtih ust pustil še največje nogometne zanesenjake, je Bodø/Glimtu uspel prav v letošnji ligi prvakov, kamor se je prvič uvrstil po zmagi v zadnjem krogu kvalifikacij nad graškim Sturmom. Po mlačnem uvodu v ligaškem delu je tega zaključil silovito in najprej doma s 3:1 slavil proti Manchester Cityju, nato pa še v gosteh z 2:1 proti madridskemu Atleticu.
Prvi del tekmovanja je z devetimi osvojenimi točkami sklenil na 23. mestu in si priigral nastop v kvalifikacijah za osmino finala, v katerih je navkljub temu, da so mu stavnice napovedovala 99,7-odstotne možnosti za neuspeh, s skupnim izidom 5:2 ponižal lanskega finalista lige prvakov Inter iz Milana.
Dosežki, ki kljubuje logiki
Uspeh je še toliko bolj neverjeten, ker v moštvu ni zvenečih imen. Po podatkih za nogometno statistiko specializirane spletne strani Transfermarkt je vrednost moštva ocenjena na dobrih 57 milijonov evrov, kar je več kot desetkrat manj od že omenjenega Interja (666,8 milijona evrov), kar 23-krat pa je nižja od zasedbe Manchester Cityja (1,31 milijarde evrov).
Za nameček je bilo kar devet od enajstih igralcev iz začetne postave, ki je konec februarja izločila Lombardijce, domačinov, nihče od njih pa na trgu ni vreden več kot osem milijonov evrov. Na toliko sta namreč ocenjena branilec Fredrik Sjøvold in danski napadalec Kasper Høgh, še milijon evrov manj pa znaša vrednost obrambnega vezista Patricka Berga. Slednji je tudi edini redni član prve enajsterice norveške reprezentance, ki jo junija čaka nastop na svetovnem prvenstvu.
Statistika Bodø/Glimta v letošnji sezoni lige prvakov:
Finančna odgovornost v času brezmejne razsipnosti
Uspehi na igrišču se sicer odražajo tudi na klubskem bančnem računu. Samo v letošnji sezoni je Bodø/Glimt zaslužil že približno 52,5 milijona evrov, skupni prihodki pa bi lahko presegli 70 milijonov evrov, kar je dvakrat več, kot je klub porabil v celotnem poslovnem letu 2024.
A že dolgo preden je začel zbirati lovorike, so bili prioriteta kluba predvsem domači nogometaši. Danes si klub prizadeva, da bi lokalni igralci v sezoni igrali vsaj 35 odstotkov minut, saj želijo ohraniti identiteto blagovne znamke, ki je privlačna tudi za potencialne regionalne pokrovitelje.
Finančno odgovorn ravnajo tudi na področju plač. Te v primerjavi s prihodki predstavljajo okoli 45-odstotni delež proračuna, kar je precej pod povprečjem klubov v Evropi. Vseeno so plače v zadnjih petih letih narasle za kar desetkrat. Lani je klub zanje namenil približno 31 milijonov evrov oziroma okoli 11 milijonov evrov več kot leto poprej.
Ne glede na to Bodø/Glimt še vedno ohranja vzdržno finančno konstrukcijo. Ne le zaradi prihodkov z naslova evropskih tekmovanj, temveč tudi na račun prodaje nogometašev. V zadnjih nekaj sezonah je klub s tega naslova ustvaril za približno 80 milijonov evrov prilivov, za nove talente pa porabil polovico manj. Med odmevnimi odhodi velja izpostaviti Alberta Grønbæka, ki je za 15 milijonov evrov odšel v Rennes, Marseille je za Farisa Moumbagnaja odštel osem milijonov evrov, Club Brugge pa za Huga Vetlesena 7,75 milijona evrov.
Simbol severnjaške samozavesti
Predsednik kluba Inge Henning Andersen pri opisovanju njihovega meteornega vzpona rad uporablja ljudski izraz “Askeladden”, ki označuje moč nekoga, ki se bori s pogumom in iznajdljivostjo. “Izraz pomeni, da si nastal iz nič. Dejstvo je, da nihče ni nikoli vložil denarja v naš klub. Kar smo dosegli, smo si zaslužili,” je poudaril prvi mož Bodø/Glimta.
Ponosa ne skrivajo niti navijači kluba, ki še sami komaj verjamejo pravljici, ki jo v zadnjih letih piše nogometni palček. “To so neverjetne sanje,” je lani za britanski The Guardian dejal član navijaške skupine J-Feltet, Magnus Vindenes.
“Trenutno je to težko ceniti, a vsi tukaj čutimo, da smo del tega. Še vedno vidimo naše igralce, kako sprehajajo svoje pse. Mnogi od njih so domačini in čutijo enako kot mi. Dober občutek je, ko preostali državi pokažeš, kako se streže stvarem. Bodø/Glimt pomeni nekaj več kot le dobra nogometna ekipa, vedno je bil simbol severnjaške norveške samozavesti,” je pripomnil Vindenes.
A pravljica zanj in za someščane še zdaleč ni zaključena. Bodø/Glimt je namreč ravno ta teden v ligi prvakov odigral prvo tekmo osmine finala proti portugalskemu velikanu Sportingu, pred domačimi gledalci slavil zmago s 3:0, in z eno nogo že stopil na prag četrtfinala.
A o tem, kaj v resnici uspeva Bodø/Glimtu, morda še najbolj nazorno priča podatek, da so postali sploh prva ekipa izven petih največjih evropskih lig, ki je v tem tisočletju v eni sezoni dosegla štiri zaporedne zmage proti nasprotnikom, ki prihajajo bodisi iz Anglije bodisi iz Francije, Nemčije, Italije ali Španije. Edini, ki mu je to doslej uspelo, je bil Ajax v sezoni 1971/72. Zanimivo, Nizozemci so se nato razveselili tudi naslova evropskih prvakov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!